Leseni ostanki in odslužen les predstavljajo surovino, ki v veliki večini primerov konča na odlagališčih ali v domačih in industrijskih pečeh. Projekt Lesni feniks, v katerem iz lesnih ostankov in odsluženega lesa nastajajo novi izdelki, klopi in igrala, ki bodo nameščena v Občini Žiri, je namenjen osveščanju o varovanju okolja. Pa tudi o nujnosti zniževanja količine odpadkov, preprečevanja nastajanja odpadkov in potrebe in možnostih ponovne uporabe materialov. Poudarek projekta je dvig osveščenosti ljudi o načinih, možnostih in pomenu prehoda v krožno gospodarstvo.
V projektu sodeluje pet partnerjev: vodilni partner Zadruga Lokatur iz Škofje Loke se ukvarja s turizmom, v projektu Lesni feniks pa skrbi za koordinacijo projektnih aktivnosti.
Razvojna agencija Sora je poslovno-podporni steber za območje občin Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas-Poljane. V sklopu projekta za lokalno javnost izvaja sklop predavanj in filmskih projekcij na temo zmanjševanja količine in preprečevanja nastajanja odpadkov.
V Šolskem centru Škofja Loka, v sklopu katerega deluje tudi Srednja lesarska šola, s svojimi dijaki, v sodelovanju s podjetjem M Sora, izvajajo raziskavo posebnosti razvoja izdelkov iz odsluženega lesa in inovativnih možnosti oblikovanja ter izdelave izdelkov iz odsluženega lesa. Skupaj izdelujejo načrt urbane opreme iz odsluženega lesa, dijaki pa so na ekskurziji v podjetju M Sora poslušali tudi predavanja na temo predelave odsluženega lesa. M Sora je sicer proizvajalec tehnološko naprednih oken in druge lesene opreme iz Žirov.
Občina Žiri, kjer bodo postavljeni novi izdelki urbanega pohištva iz odsluženega lesa, je v projektu odgovorna izdelati promocijski video, prek družbenih, lokalnih in nacionalnih medijev pa skrbi tudi za informiranje o poteku projekta.
Kaj smo naredili v prvi fazi izvajanja projekta?
Projekt Lesni feniks, ki poteka od septembra 2019 do novembra 2020, sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.
Zadnji dan aprila se je zaključila prva faza projektnih operacij, ko je bilo treba na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pripraviti prvo poročilo o poteku operacij v 1. fazi, zato smo želeli od partnerjev izvedeti, kako so potekale načrtovane operacije in kakšne izkušnje so si pri tem nabrali.
V Zadrugi Lokatur so nam povedali, da so kot vodilni partner opravljali koordinacijo delovanja med partnerji in bili v primeru morebitnih nejasnosti posrednik pri komuniciranju z Lokalno akcijsko skupino loškega pogorja (LAS). LAS predstavlja odprto pogodbeno partnerstvo, sestavljeno iz predstavnikov javnega, gospodarskega in zasebnega sektorja iz lokalnega območja, ki ima nalogo, da opredeli in izvede strategijo lokalnega razvoja ter sprejme odločitve o razdelitvi in upravljanju finančnih sredstev.
»Naša naloga koordinacije je zajemala sklicevanje in vodenje mesečnih sestankov, pripravo zapisnikov, dogovarjanje in usklajevanje tekočih problemov oziroma zapletov, ki so s pojavljali pri izvajanju aktivnosti v projektu. V času prve faze projekta smo se tudi dogovarjali za predstavitev in izmenjavo dobrih praks iz tujine na področju ponovne uporabe surovin. Pridobili smo partnerja iz Belgije, vendar pa smo dogodek zaradi omejitev potovanj v času epidemije koronavirusa morali prestaviti v drugo fazo,« nam je povedal direktor Zadruge Lokatur, Igor Drakulič. Na začetku projekta so v zadrugi s pomočjo zunanjega izvajalca organizirali oblikovanje logotipa in postavitev spletne strani www.lesnifeniks.si.
Ali se teme okolja tičejo vseh nas?
Razvojna agencija Sora je v prvi fazi projekta Lesni feniks s pomočjo zunanjega partnerja izvedla načrtovane naloge, kot so organizacija novinarske konference za predstavitev projekta javnosti in projekcijo tujega filma o smeteh (Treshed). »Predavanja o pomenu projekta oziroma primernem ravnanju z odpadnim lesom z delovnim naslovom ‘Ali se teme okolja tičejo vseh nas?’ ter projekcije filma o smeteh, smo pomagali organizirati na celotnem območju LAS loškega pogorja, ki zajema območja občin Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Predavanje smo zaupali Urši Zgojznik iz Društva Ekologi brez meja, jih izvedli v Žireh in Škofji Loki, predavanja v Gorenji vasi in Železnikih pa smo morali zaradi omejitev epidemije koronavirusa prestaviti na kasnejši čas,« je dejala Darja Barič iz RA Sora.
Od idejnih zasnov do prototipov klopi
V Šolskem centru Škofja Loka oziroma Srednji šoli za lesarstvo so projekt Lesni feniks, v sklopu rednega učnega programa in medpredmetnega sodelovanja ter diplomske naloge, izvajali dijaki višjih razredov in študent Višje šole za lesarstvo.
Za potrebe načrtovane raziskave so si dijaki septembra med ekskurzijo v podjetju M Sora v Žireh ogledali proizvodnjo oken, deponijo odsluženega lesa (predvsem stavbnega pohištva) obiskali pa so tudi stalni čevljarski in klekljarski zbirki v tukajšnjem muzeju. »Videno in doživeto so dijaki po skupinah nadgradili s predstavitvami doslej znanih primerov dobre prakse odsluženega lesa v izdelkih, ergonomijo urbane opreme ter zaščito lesa in lesnih izdelkov za zunanjo uporabo,« nam je povedal Dimitrij Jeraj, profesor na Srednji šoli za lesarstvo.
Povedal je še, da so dijaki v sklopu učnega programa oziroma 1. faze projekta Lesni feniks pripravili idejne zasnove urbane opreme za Žiri ter izvedbeno dokumentacijo za klopi, prototipe klopi pa so v šolski delavnici tudi izdelali.
Dijaki so oktobra poslušali tudi predavanje dveh gostujočih strokovnjakov z naslovom ‘Ali je odslužen les še primeren za uporabo – od odsluženega lesa do produkta’.
Prejeli smo več kot 20 idejnih zasnov
V podjetju M Sora so v 1. fazi projekta v sodelovanju z dijaki ŠCŠL izvedli raziskavo posebnosti razvoja izdelkov iz odsluženega lesa in raziskavo inovativnih možnosti oblikovanja in izdelave izdelkov iz odsluženega lesa, popisali pa so tudi količino odpadnega lesa iz starih oken na svoji deponiji. »Izvedli smo analizo tega lesa, preučili njegove lastnosti in določili posebnosti ter izzive pri uporabi odsluženega lesa za izdelavo načrtovane urbane opreme. Na podlagi prototipov z natečaja urbane opreme – prejeli smo več kot 20 idejnih zasnov – smo preverili njihovo izvedljivost ter pripravili potrebno tehnično dokumentacijo. Ti bodo izdelani v drugi fazi projekta,« nam je o nekaterih njihovih načrtovanih dejavnostih v projektu poročal Luka Kramarič iz M Sore.
Ker so bila strokovna srečanja zaradi izrednih razmer odpovedana, jim predstavitev rezultatov projekta ni uspelo izvesti v tolikšni meri, kot so si zastavili. Predstavitve načrtujejo v nadaljevanju projekta.
Producenti filma o ponovni uporabi lesa
Občina Žiri je kot partner v projektu Lesni feniks sodelovala pri vseh pomembnih odločitvah in operacijah, ki so jih partnerji izvajali v 1. fazi projekta.
»Za pripravo scenarija za snemanje filma o projektu oziroma ponovni uporabi lesa smo se dogovorili s podjetjem SM oziroma Majo Možina Mlinar. S svojimi sodelavci nam je pripravila nekaj različnih scenarijev, ki smo jih s partnerji pregledali in dorekli optimalno rešitev, na osnovi katere bomo začeli s snemanjem filma,« je dejal o aktivnostih v 1. fazi projekta Lesni feniks Gregor Mlinar iz Občine Žiri.
V Občini so s pomočjo zunanjega izvajalca, Društva Ekologi brez meja, ki je prevzelo nalogo odnosov z javnostmi, širši javnosti oziroma lokalnim in drugim medijem posredovali več informacij o projektu in uporabi odsluženega lesa. Novosti in aktivnosti v projektu Lesni feniks je mogoče spremljati tudi na Facebook strani.
