Začne se z našim naslednjim korakom; ko se odločimo, da bomo z naravo ravnali bolj prijazno.

Urša Zgojznik (Foto: B. Selinšek)

Urša Zgojznik je predsednica Društva Ekologi brez meja, kjer so, kot pove, posredno krivi za projekt Lesni feniks. Ko so iskali možnost za konkretne projekte, s katerimi bi promovirali krožno gospodarstvo oziroma informirali in ozaveščali javnost o možnostih zmanjšanja kopičenja odpadkov, so se med drugim povezali tudi z Razvojno agencijo Sora v Škofji Loki. Iz te povezave in nadaljnjega povezovanja partnerjev v občinah Škofja Loka in Žiri se je v letu 2019 rodil projekt uporabe odsluženega lesa, ki vključuje informiranje in ozaveščanje javnosti o možnostih ponovne uporabe odsluženega lesa oziroma materialov.

V sklopu projekta Lesni feniks v društvu izvajajo ozaveščevalna predavanja ter pomagajo pri njegovi promociji, kot tudi temeljev na katerih je nastal – okoljevarstvo, krožno gospodarstvo in lokalno sodelovanje. V sodelovanju z Razvojno agencijo Sora so že pred omejitvami zaradi novega koronavirusa organizirali predavanja o okoljskih temah za prebivalce škofjeloškega območja ter v Škofji Loki in Žireh predvajali tudi dokumentarni okoljevarstveni film Smeti (Trashed) z igralcem Jeremyjem Ironsom kot moderatorjem. Predavanji v Gorenji vasi in Železnikih so morali zaradi epidemije prestaviti na kasnejše mesece. Društvo pa sodeluje tudi z Občino Žiri pri komuniciranju in obveščanju različnih ciljnih skupin o projektu, ponovni uporabi lesa, krožnem gospodarstvu in konceptu nič odpadkov (zero waste).

Projekt je primer dobre prakse

»Vesela sem, da smo s partnerji znali najti lokalno zgodbo, jo povezati z idejo krožnega gospodarstva, ob tem pa širiti glas o pomenu ohranjanja virov. Zdi se mi, da se vedno več ljudi zaveda, da je na področju okolja potrebna sprememba naših navad in obnašanj. Veliko ljudi te tematike zanimajo in se želijo informirati,« je zadovoljna Urša. »Projekt je dobra praksa ponovne uporabe lesa, ki povezuje različne partnerje v lokalni skupnosti, hkrati pa ozavešča o pomenu krožnega gospodarstva. Mislim, da lahko Lesni feniks pokaže, da ponovna uporaba prinaša številne koristi za različne deležnike in Škofjeloško umesti na zemljevid trajnostnih območij. Hkrati je projekt primer dobre prakse sodelovanja znotraj lokalne skupnosti, ki povezuje lokalno samoupravo, izobraževanje, gospodarstvo in splošen javni interes.«

Če je oče mizar…

»Sem človek z veliko zanimanji in trdno vero v boljši svet. Pri vseh stvareh, kamor vlagam znanje in čas, me vodi načelo, da lahko vsak posameznik s pozitivno naravnanostjo in aktivnim delovanjem doda pomemben delež družbi«, pove Urša, ki so jo za njena načela, predvsem pa delovanja, bralci revije Jana nagradili s priznanjem Slovenka leta 2018.

Na les je Urša navezana že iz zgodnjega otroštva. »Oče je mizar, vonj po žagovini iz njegove delavnice je zame vonj po domu in toplini. Zame je les popoln material. Sonaraven, obnovljiv. Sicer pa so drevesa zame vir navdiha in spoštovanja,« razkrije, in nadaljuje svoj pogled in odnos do lesa: »Les je dragocena surovina. In v Sloveniji smo zelo bogati, ker imamo možnost uporabe lesa. Žal pri tem nismo najbolj spretni, tudi vpliva podnebnih sprememb na gozd se ne zavedamo. Gozdovi so ključnega pomena za oskrbo z vodo in drugimi viri ter izjemno pomembni v boju proti podnebnim spremembam, mi pa še kar krčimo njegovo površino. Znanstveniki ocenjujejo, da smo od leta 1990 izgubili kar 420 milijonov hektarov gozdov. Kadarkoli lahko les ponovno uporabimo, tako prispevamo h kroženju virov, prehod v krožno gospodarstvo pa je nujen, če želimo doseči trajnostne cilje, ki smo si jih zastavili. Četudi je les že uporabljen, je lahko še vedno koristen – v podjetju M Sora so v preteklih letih iz odsluženega lesa naredili zelo lepe izdelke in ugotovili, da ima lahko celo boljše lastnosti kot ‘nov’ les.«

Veliko lahko prispevamo k spremembam

Urša Zgojznik je prepričana, da se teme okolja tičejo vseh nas. »Vsakič, ko se odpovemo prekomernemu potrošništvu, stvari popravimo, kupujemo oblačila iz druge roke oziroma jih izmenjamo, zmanjšamo zavržke hrane ali zavrnemo plastične izdelke za enkratno uporabo, prispevamo svoj del k boljšemu jutri. Prej, kot se bomo zavedli, da so naravni viri omejeni in da je prihodnost v krožnem gospodarstvu, lažje se bomo prilagodili na izzive, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe. Bistveno pri tem je, da se zavedamo, da lahko vsi mi veliko prispevamo k spremembi. Vse se začne z našim naslednjim korakom, ko se odločimo, da bomo ravnali naravi bolj prijazno.«