Skladiščimo ogljikov dioksid ter blažimo učinke tople grede in globalnega segrevanja

Skladiščimo ogljikov dioksid ter blažimo učinke tople grede in globalnega segrevanja

Z namenom organiziranega odkupa kmetijskih in gozdnih izdelkov je bila leta 1948 v Žireh ustanovljena Kmetijska zadruga. V letih svojega delovanja se je spreminjala, prilagajala okolju, novim družbenim, gospodarskim in tržnim razmeram, da bi leta 2006 na osnovi izkušenj in z namenom uspešnega razvoja dejavnosti proizvodnje oken in vrat ustanovili novo podjetje M Sora, d. d.

Luka Kramarič, M Sora

V podjetju proizvajajo okna in vrata, izdelana izključno iz slovenskega lesa, ki so tehnološko inovativno narejena tako, da pomagajo do opaznih prihrankov pri porabi energije. Ukvarjajo se tudi s trgovsko dejavnostjo oziroma veleprodajo materialov za stavbno pohištvo, gradbenega materiala in repromateriala za kmetijstvo ter vrsto drugih izdelkov. Lastniki M Sore so Kmetijsko gozdarska zadruga (KGZ) M Sora z. o. o., zaposleni in zadružniki, ki so uspešno širili posel ter v zadnjem desetletju v Avstriji, Italiji, Albaniji in na Kosovu ustanovili tudi hčerinska podjetja. V prihodnosti želijo izdelovati in tržiti najboljša okna v Sloveniji in svojo prodajno funkcijo nadgraditi s svetovanjem in servisom.

Kam z ostanki in odsluženim lesom?

V proizvodnji podjetja M Sora se seveda srečujejo tudi s problemom lesnih odpadkov oziroma pri menjavi oken z odsluženim lesom starih oken, zato tej problematiki posvečajo kar nekaj pozornosti. Projekt Lesni feniks se jim je ravno zaradi svojega poslanstva – ponovne uporabe odsluženega lesa – zdel primerna rešitev te problematike, poleg tega pa gre pri njem tudi za osveščanje širše javnosti. K projektu jih je povabil Šolski center Škofja Loka oziroma Srednja šola za lesarstvo, kjer so v okviru učnega programa izdelali načrte za urbano pohištvo, v M Sora pa naj bi priskrbeli surovino – lesne ostanke in to pohištvo izdelali.

»Z okoljskega vidika je (ponovna) (upo)raba lesa smiselna, saj je les naraven in obnovljiv vir, s proizvodnjo lesenih izdelkov skladiščimo ogljikov dioksid in s tem blažimo učinke tople grede – globalnega segrevanja. Neuporabljen les bi namreč končal v pečeh ali pa bi strohnel v gozdu, pri čemer bi se v zrak spuščal CO². S ponovno uporabo lesa prihranimo tudi pri energiji in stroških za posek, transport ter primarno obdelavo, dobro pa je tudi to, da za sprejemljivo ceno dobimo visokokakovosten material. Poraba lesa se povečuje in treba je misliti o časih, ko bodo dobrine – tudi les – omejene. V M Sori se tega zavedamo, zato se s pilotnimi projekti, kot je denimo Lesni feniks, pripravljamo na čas, ko ponovna uporaba lesa v izdelkih (oknih) ne bo le naša konkurenčna prednost – ampak nujnost,« pove Luka Kramarič, zaposlen v razvojnem oddelku, pri projektu Lesni feniks pa sodeluje pri raziskavah o lastnostih odsluženega lesa.

Les je visokotehnološki čudež narave

»Sprva mi je les pomenil stik z naravo, toplino, nato sem se navdušil za funkcionalnost minimalizma in estetike, ki ga je moč najti v lesenih izdelkih in v arhitekturi lesenih stavb. Med študijem na Oddelku za lesarstvo sem vedno bolj spoznaval, da je les visokotehnološki čudež narave. Na nas je, da s pravilno izbiro lesne vrste, pripravo, vgradnjo in vzdrževanjem izkoristimo njegove prednosti in se v kar največji meri izognemo njegovim pomanjkljivostim. To je nikoli končan proces, saj je vedno prostor za izboljšave in za poglobitev znanja o tem materialu. Vse to pa v veliki meri pridobivam pri svojem delu v M Sori,« nadaljuje sogovornik svojo zgodbo o odnosu do lesa.

Opremili bomo tudi kopališče v Žireh

»V sodelovanju s Srednjo lesarsko šolo smo v M Sori pripravili in izvedli natečaj izdelave urbane opreme iz odsluženega lesa. Med sprejetimi predlogi smo izbrali najprimernejše zamisli, jih nadgradili oziroma prilagodili, da je bil zamišljen izdelek primeren za proizvodni proces. Za dijake smo pripravili tudi predavanje na temo pohištva iz odsluženega lesa. Tako sodelovanje z mladimi se mi zdi pomembno, saj smo širili zavedanje o konceptih ponovne uporabe surovin in krožnega gospodarstva, po drugi strani pa smo projekt izkoristili tudi za vzpostavitev stika s potencialnim novim kadrom. V M Sori je za mlade ambiciozne ljudi prostora dovolj,« še pove Luka.

V sklopu projekta so razvili elemente – garderoba, ležalniki in skakalna deska – in zanje izdelali načrte, s katerimi bodo opremili kopališče Pustotnik pri Žireh. Projekt vsebuje tudi razvoj klopi za kopališče, postavili pa jih bodo tudi drugje po občini. Da se prepričajo, ali je les, ki bo na voljo, dovolj kakovosten in predvsem varen za uporabo, so se povezali z Biotehniško fakulteto, kjer so izvedli raziskavo o lastnostih odsluženega lesa.

Projekt daje nove izkušnje

Med izvajanjem projekta je Luka izvedel še več podrobnosti o konceptu ponovne uporabe in kaskadne rabe lesa ter krožni ekonomiji. Pomemben mu je tudi občutek, da lahko, kot posameznik, stori nekaj konkretnega za boljše okolje in prihodnost našega planeta.

»Veselijo me učinki projekta, nekateri bodo povsem neposredni, izdelane klopi in druga oprema za kopališče bodo namreč dvignili njegovo dodano vrednost, pa tudi klopi v Žireh bodo zdaj dobile enotno obliko ter zamenjale tiste, ki so že  dotrajane. Posredno s projektom dvigujemo zavest javnosti o ponovni uporabi, recikliranju in varstvu okolja na splošno. Morda pa s svojim zgledom spodbudimo še kakšno lokalno podjetje, da premisli, kje ima še rezerve na področju varstva okolja ter kaskadne rabe materialov in tako doda svoj delež k varovanju okolja,« zaključi Luka Kramarič iz M Sore.