Les v gradbeništvu, predvsem zaradi večje ekološke osveščenosti in želje po bolj kakovostnem bivalnem ugodju, doživlja svoj preporod.
Les je bil temeljno gradivo slovenskemu stavbarstvu vse do 19. stoletja. Prve pri nas, vsaj deloma zidane stavbe sodijo v zgodnji srednji vek. Valvazor v Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689 piše, da so bile hiše pri nas še v večini lesene. Zaradi pogostih požarov pa so gradnjo v lesu sčasoma omejili in nadomestili z bolj ognjevarnimi gradivi. Ob razvoju industrijske proizvodnje novih sodobnih (gradbenih) materialov, kot so beton, železo in aluminij, pa se je njegova uporaba v gradbeništvu močno zmanjšala šele v 20. stoletju.
Ključne prednosti lesene gradnje
Močni razlogi za gradnjo sodobnih lesenih objektov so zagotovo dobre gradbeno-fizikalne lastnosti lesa, ki ima visoko nosilnost glede na lastno težo. Dobri aduti so tudi bistveno manjša poraba energije že pri pripravi materialov za vgradnjo, hitrost gradnje, do deset odstotkov večja uporabna površina pri enakih zunanjih gabaritih objekta, dobra požarna in zaradi lažje konstrukcije stavbe tudi potresna varnost.
Večina sestavnih delov lesene zgradbe je narejena v proizvodnji, tako je postopek gradnje na gradbišču okolju prijaznejši, manj je odpadnega materiala in manj prevozov na gradbišče.
Ker ni potrebe po daljšem sušenju vgrajenih materialov, je vselitev v lesen objekt možna že neposredno po zaključku finalnih gradbenih del.
Les s svojo barvo, strukturo in vonjem ter visoko površinsko temperaturo, nizko toplotno prevodnostjo, dobro akustiko in dobrimi elastičnimi lastnostmi, pozitivno vpliva na človekovo počutje. Les je zdrav, ne oddaja škodljivih snovi in ne povzroča alergij, uravnava vlažnost zraka, je antistatičen in ni radioaktiven ter bolje akumulira toploto. V leseni zgradbi se prebivalci počutijo prijetno že pri 18-20 stopinjah Celzija, v masivni (betonski) pa šele pri 22-24°C. Že za stopinjo manjša sobna temperatura pa pomeni pet do šest odstotkov manj stroškov za ogrevanje.
Les ni prijazen samo do človeka, temveč tudi do okolja, in to v celotnem življenjskem ciklusu, tudi po odstranitvi, ko ima večina drugih gradiv precej negativnih vplivov.
Les je bolj ognjevaren od betona
Ob površnem poznavanju lesa pa je med interesenti za gradnjo lesene hiše še vedno veliko pomislekov predvsem zaradi njegove gorljivosti, a se temu s pravilnim poznavanjem lesa lahko v veliki meri izognemo. V primerjavi z betonom in jeklom les namreč prevzema večje požarne obremenitve, kar pomeni, da pri požaru ohranja daljši čas stabilnosti kot beton, jeklo ali opeka. Pri gorenju kot neke vrste samozaščito na svoji površini ustvarja zoglenelo plast, ki prepreči nadaljnje hitro gorenje. Obnašanje lesa med požarom je tudi predvidljivo in ga upoštevajo pri načrtovanju stavb.
Da je lesena gradnja lahko zelo trajna in odporna, dokazujejo lesne pagode na Japonskem in Kitajskem, kjer so lesene stavbe z 19 nadstropji gradili že daleč v preteklosti. Svetišče Fugong stoji na Kitajskem že od leta 1056 in je brez hujših poškodb prestalo že več hudih potresov. Za najstarejšo leseno stavbo na svetu pa velja 32,5 metra visoko japonsko budistično svetišče Hōryū Gakumonji v kraju Ikaruga, ki je staro več kot 1.300 let.
Trajnost objekta je najbolj odvisna od tega, kako ga znamo zaščiti pred vlago. Težavo bi lahko predstavljal izliv vode, saj les v objektu le stežka izsušimo. Po drugi strani pa lesena gradnja omogoča preprosto zamenjavo elementov oziroma sanacijo poškodovanih elementov – zaradi ognja, vlage ali drugih poškodb.
