V Sloveniji nimamo več velikih industrijskih lesnih obratov, imamo pa vse več manjših in srednje velikih podjetij, ki za doseganje ambicioznih ciljev potrebujejo ustrezno izobražene strokovnjake lesarstva.
Da je les pomemben za Slovenijo, so vedeli že naši predniki, ki so pred 130 leti ustanovili prve tovrstne šole in v njih izobraževali strokovnjake za predelavo lesa, ki so znali izdelovali izdelke z najvišjo možno dodano vrednostjo.
Slovenska lesno-predelovalna panoga je zadnja desetletja premalo vlagala v razvoj in je tako postopoma izgubljala konkurenčnost. Eden izmed vzrokov je tudi zanemarjenje strokovnega tehničnega kadra. Lesarska panoga deli usodo z ostalimi slovenskimi, ki so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začele zmanjševati pomen tehniškega kadra in temu je sledilo tudi zmanjšanje zanimanja za to vrsto izobraževanja. Zadnja leta se zadeve obračajo v pozitivno smer, lesno-predelovalna panoga, v dobri povezanosti z gozdarstvom, lahko postane ena izmed hitro rastočih panog v Sloveniji.
Informacija za poklic že v osnovni šoli
Za boljšo informiranost za tovrstno izobraževanje v ljubljanski srednji šoli svoje programe promovirajo z obiskovanjem učencev zadnjih letnikov osnovnih šol, zanje organizirajo tehnične dneve, sodelujejo na informativnih dnevih in pohištvenem sejmu. Na Srednji lesarski šoli Ljubljana dijaki pridobijo poklice izdelovalec lesa, mizar in lesarski tehnik. Povečuje se zanimanje za učni program lesarski tehnik ter program mizar.
Za poklic na področju gozdarstva in lesarstva se je mogoče izobraziti tudi na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, kjer poklicno izobraževanje dijak konča kot strokovno podkovan gozdar ali mizar, gozdarski ali lesarski tehnik.
Poklicno in strokovno šolstvo v Škofji Loki se je pred dobrim desetletjem povezalo v Šolski center Škofja Loka, v katerem delujejo Srednja šola za strojništvo, Srednja šola za lesarstvo, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center. V okviru Višje strokovne šole poteka tudi strokovno izobraževanje programa lesarstvo.
Specialisti za restavriranje lesa
Na Višji strokovni šoli v Mariboru izvajajo izobraževalne programe na področju celotne gozdno-lesne verige: od nege gozda do obdelave lesa in oblikovanja končnega izdelka. Študentom in dijakom omogočajo izobraževanje na srednji in višješolski stopnji ter hkrati na treh izjemno medsebojno prepletenih področjih: gozdarstvu, lesarstvu in oblikovanju.
Na Srednji lesarski šoli v Mariboru v štiriletnem programu dijake izobražujejo za poklic lesarski in gozdarski tehnik, v triletnem programu za poklice mizar in gozdar, dveletni program pa končajo z nazivom oblikovalec lesa. Na Višji strokovni šoli si študenti ob zaključku pridobijo naziv inženir lesarstva ali inženir oblikovanja. Tako kot je to že vpeljana praksa v podobnih panožnih izobraževalnih ustanovah, lahko dijaki oziroma študenti pridobijo praktične izkušnje na praksi v podjetjih doma in v tujini. Njihovi študentje so zelo prepoznavni tudi na področju zahtevnih restavratorskih del, predvsem stavbnega in notranjega pohištva.
Lesarji s širokim spektrom znanja
Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je vrhunska raziskovalna in izobraževalna ustanova, ki edina v Sloveniji ponuja visokošolsko lesarsko izobraževanje na vseh treh stopnjah. Imajo vrhunsko raziskovalno opremo, ki jo uporabljajo v pedagoškem procesu, pri raziskavah in razvojnem delu za slovensko industrijo. Nova spoznanja prenašajo na študente in v gospodarstvo. Temeljni cilj njihovega študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki so sposobni interdisciplinarno povezati naravoslovne, tehniške, ekonomske in družboslovne vsebine s ciljem trajnostnega razvoja lesarske stroke.
Študenti pridobijo znanja o lesu, tehnologijah predelave in obdelave lesa in lesnih kompozitov ter organizacijska, ekonomska, konstruktorska in oblikovalska znanja. V skladu s sodobnimi izzivi so diplomanti sposobni vrednotiti les kot trajnostni vir, iskati načine za njegovo optimalno rabo, obvladajo vodenje in načrtovanje tehnologij predelave in obdelave lesa, konstruiranje lesnih proizvodov ter organizacijo in vodenje podjetja. Usposobljeni so tudi za sodelovanje v interdisciplinarnih vodstvenih in raziskovalno razvojnih ekipah, za gospodarjenje z lesom in lesnimi proizvodi ter za sodelovanje pri razvoju izdelkov iz lesa in lesnih kompozitov.
Ker je na področju lesarstva veliko novosti, na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani nenehno razvijajo nove tehnologije predelave lesa in iščejo inovativne načine njegove uporabe. Vse bolj sta
razširjena lesena gradnja in z njo povezan razvoj novih lesnih kompozitov, obdelava lesa z računalniško vodenimi stroji in roboti, različni načini modifikacije lesa, uvajanje nanotehnologije v lesarstvo in pridobivanje nanoceluloze iz lesa. Ukvarjajo se tudi z razvojem utekočinjanja lesa in pridobivanja ekoloških premazov ali lepil iz njega, 3D tiskanjem z mešanicami polimerov in lesnega prahu.
Izobraževalne ustanove v Sloveniji, kjer je moč dobiti izobrazbo s področja lesarstva:
- Gimnazija in srednja šola Kočevje
- Lesarska šola Maribor
- Šolski center Nova Gorica
- ŠC Novo mesto, Srednja gradbena in lesarska šola
- Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
- Šolski center Krško-Sevnica
- ŠC Slovenj Gradec, Poklicna gostinska in lesarska šola
- Srednja lesarska šola Škofja Loka
Koristno
- Višja strokovna šola Ljubljana
- Višja strokovna šola Maribor
- Biotehnniška fakulteta, oddelek za lesarstvo
- Društvo lesarjev Slovenije
- GZS, Združenje lesne in pohištvene industrije
