V Kočevju so tudi letos v prvi polovici oktobra izvedli že sedmi festival lesa; na njem želijo opomniti na to, da moramo to naše edino naravno bogastvo, ki ga imamo v izobilju, bolj izkoristiti, in mu z lastno ustvarjalnostjo dodati vrednost.
Tako so tudi letos organizirali natečaj industrijskega oblikovanja – Prastol. Stol, ki ima zgodbo, a je tudi udoben, ko sedemo nanj.
Na razpis se je prijavilo 35 oblikovalcev iz petih držav. »Vsi stoli omogočajo udobno sedenje, so v proporcih telesa, so narejeni izredno čistih linij s pridihom tradicije, ki se pozna predvsem po kozolcu,« je pojasnil izdelovalec prototipov nagrajenih stolov Andrej Palman.
Pramod chair
Stol oblikovalca Amadeja Bezovška je zasnovan kot preplet pra materiala in modernega materiala. S tem v mislih je tudi izbral ime PRAMOD(ern) CHAIR. Oblikovanja se je lotil z namenom, da oblikuje moderen stol z izčiščeno konstrukcijo, ki premore le osnovne elemente, potrebne za obstoj. Ko je prišel do končne oblike, je ugotovil, da sta dva sklopa stola po obliki med sabo nadvse podobna, različne so le dimenzije. Prvi sklop je sestavljen iz sprednjih nog, naslona za roke in hrbtnega naslona, drugi sklop pa sestavljajo stranice sedišča, zadnje noge in veznik med nogama. Ko se je tega zavedel, se je odločil, da sedišče ne sme izstopati in krasti pogled stran od konstrukcije.
Stol torej sestavljata dva materiala: konstrukcija je narejena iz masivnega hrastovega lesa, ki je površinsko zaključen s tehniko miljenja, sedišče pa sestavlja osem palic, narejenih iz epoksidne smole, ki je prozorna. Slednja se že nekaj let pogosto pojavlja v unikatnih kosih pohištva, ampak le redko na zanimiv in pameten način. Zato je bilo oblikovalcu nadvse pomembno, da za njeno uporabo stoji pomen in da v kombinaciji z lesom ne prevladuje, temveč mu služi. Da s tem, ko ni opazna, omogoča, da je lepota lesa vidna še bistrejše.
Stol Kozolec
Verjetno je malo ljudem znana podoba bakroreza na naslovnici Laugierjevih Esejev, ki prikazuje prvinsko kočo. Štiri debla dreves, med njimi pa je postavljena strešna konstrukcija iz vej – prakonstrukcija, ki ne govori samo o idealiziranem začetku graditeljstva, ampak tudi o pomembnosti sožitja človeka z naravo. V našem prostoru obstaja edinstven pomnik take prvinske, arhitekture – kozolec. (»Kozolec je kultura, ki najbolj določa prepoznavnost krajine v Sloveniji, skozi čas je postal del te krajine, kot drevesa in polja, kakor da bi tam od nekdaj stal.« Stele, 1955). Ljudje v kozolcih prepoznavajo neprecenljivo dediščino, vendar je ne glede na to svojo pravo vlogo za vedno izgubil. Morda pa je prišel čas, da idejo kozolca o prvinskem sožitju človeka z naravo in kakovostni uporabi lesa prenesemo tudi na druge izdelke. Začnimo s stolom.
Stol oblikovalca Gašperja Fabijana dosledno citira konstrukcijo “toplarja” in je napravljen iz lesenih palic, ki se med seboj vežejo z zarezovanjem in mozničenjem kot pri kozolcih. “Čeli” in “brana” zavetrujejo stol, dodatno togost pa zagotavlja sedalo iz akrilnega stekla, ki omogoča nemoten pogled na mogočno konstrukcijo stola. Kakor je vklesana letnica postavitve na kozolcih, je leto izdelave zaznamovano tudi na stolu. Konci treh kovinskih prečk so pobarvani v barvo leta, ki jo je določil inštitut Pantone. Kot poklon Kočevskemu gozdu je uporabljen les jelke, za temnejšo različico pa dimljen hrast. Hrast je namreč najbolj pogost konstrukcijski material kozolcev.
Stol Hashtag
Ležalni stol Hashtag oblikovalca Andraža Vrhovška črpa navdih iz lesa v najčistejšem (industrializiranem) stanju ravne lesene deske. Deske s konstantno debelino omogočajo ohranitev in poudarjanje lepe teksture in strukturnih sposobnosti lesa. Zaradi tega in njegove skorajda arhitekturne konstrukcije je zasnova videti kot monolitna struktura. Hashtag se v svoji zasnovi nanaša na klasične ležalnike in ležalnike, kot je stol Adirondack Thomas Lee iz leta 1905. Zasnova se nanaša na Leejev stol z uporabo enega samega tri metra dolgega lesa za izdelavo glavnih kosov. Zasnovan je tako, da ga je mogoče izdelati s preprostimi mizarskimi orodji in tehnikami.
Stol Closer
Pohištvo je klop za moža in pol z združitvijo dveh kmečkih stolov. Navdihnilo ga je tesno in tesno sedenje, ki lahko ustvari primeren ambient za družabna srečanja in negovanje naših osebnih odnosov. Če se pari ali odrasli z otroki želijo usesti, naj se resnično približajo tako v prenesenem kot v dobesednem smislu. Tradicionalni pristop se v našo sedanjo kulturo prenaša z avtentičnimi oblikami. Stol Closer oblikovalca Bálinta Szalaija odraža videz tradicionalnega pohištva, natančneje preproste, čiste linije kmečkih stolov. Stol elegantno uravnoteži oblikovanje, ljudsko umetnost in likovno umetnost.
K ustvarjalnosti v okviru festivala spodbujajo tudi srednješolce. Izdelovali so predmet, ki bi bil koristen na naši delovni mizi.
Festival lesa je v sedmih letih prispeval tudi k prijetnejši podobi mesta. Klopi, ki so jih postavili po Kočevju, so nastale v okviru festivala, prav tako tudi lesene skulpture, ki stojijo ob reki Rinži.
