Plastika naša vsakdanja

Plastika naša vsakdanja

V nadaljevanju predavanj v sklopu projekta Lesni feniks, ki ga v sodelovanju z Društvom Ekologi brez meja in partnerji projekta (Zadruga Lokatur, M Sora, Občina Žiri, Razvojna agencija Sora in Šolski center Škofja Loka) organizira Razvojna agencija Sora, smo 5. novembra 2020 za tabornike Rodu zelenega žirka iz Žirov in druge zainteresirane izvedli predavanje z naslovom Plastika naša vsakdanja.

Predavateljica Katja Sreš iz Društva Ekologi brez meja je uvodoma pojasnila, da je plastika skupno ime za zelo veliko skupino umetno pridobljenih materialov. Njeno ime se nanaša na lastnost plastičnosti oziroma sposobnosti oblikovanja. V nekaj desetletjih po drugi svetovni vojni pa so se umetni polimeri razširili na vsa področja človekovega delovanja in v veliki meri nadomestili tradicionalne materiale kot so kamen, les, kovine in steklo. Vzrok za to je v njihovih vsestranskih lastnostih.

Sprva je bila plastika zaznana kot ekološka ‘rešitev’ za izsekavanje gozdov. Skoraj vsa plastika je izdelana iz kemikalij, pridobljenih iz fosilnih goriv. V zadnjih letih so kot postopek za pridobivanje fosilnih goriv v vedno večji meri začeli uporabljati hidravlično drobljenje (fracking), ki pa prinaša številna okoljska tveganja. Njegovi učinki so še precej neraziskani, zato je veliko držav uvedlo moratorij na dovoljenja ali ga prepovedalo.

Obstaja na desettisoče vrst plastik, kar predstavlja svojevrsten izziv za recikliranje – različne vrste plastike se tudi različno pogosto reciklirajo. V veliki meri prevladuje šest družin plastik, ki jih oštevilčene z 1 do 6 najdemo tudi v embalaži.

Uprabna minuto, razkraja se stoletja

V Evropi se slaba polovica vse proizvedene plastike uporabi za embalažo, okrog 20 odstotkov v gradbeništvu, preostanek pa v elektroniki, prometu in industriji. Proizvodnja plastike strmo narašča – v zadnjih dvajsetih letih so izdelali več kot polovico vse plastike, po napovedih pa naj bi se proizvodnja do leta 2050 vsaj podvojila.

Animirani film »The present problem«

Plastika za razkrajanje potrebuje več sto, nekatere vrste tudi tisoč let. Nikoli se prav zares ne razgradi, ampak razpada na mikroplastiko. Glavna težava plastike je v naši uporabi, saj vsestranski material večkrat uporabljamo le nekaj minut. Plastika onesnažuje v vseh fazah življenjskega cikla. Našli smo jo na najvišjih vrhovih, v zraku, rudnikih in najglobljih morskih jarkih, v EU pa vsako leto samo v morjih pristane med 150.000 in 500.000 ton plastičnih odpadkov.

Mikroplastika v naših telesih nam uničuje zdravje

S pojmom mikroplastika poimenujemo plastične delce, velike do 5 milimetrov. Mikroplastika lahko v okolje vstopa neposredno v obliki majhnih delcev (t. i. primarna mikroplastika): na primer pri pranju sintetičnih oblačil, obrabi pnevmatik in uporabi proizvodov za osebno nego. Mikroplastika je tudi v naših telesih, povzroča pa lahko celo vrsto zdravstvenih težav.

Sekundarna mikroplastika nastaja pri razgradnji večjih plastičnih predmetov kot so plastične vrečke, plastenke ali ribiške mreže.

Video »Brand Audit« (katere blagovne znamke prednjačijo pri odpadni plastiki?)

Pojem bioplastike nosi dva različna koncepta. Po eni strani označuje plastiko, narejeno iz biomase; imenujemo jo bioosnovana plastika, po drugi pa plastiko, ki se naravno razgradi, to pa imenujemo biorazgradljiva plastika. Za nekatere izdelke je bioplastika sicer dobra izbira, a na splošno je z bioplastiko povezano veliko dvomov in verjeti je, da ne bo rešila težav onesnaževanja s plastiko.

Recikliranje ni rešitev

Rešitev plastičnega onesnaževanja ni v recikliranju, temveč v tem, da zmanjšamo količino proizvedene plastike (do danes smo reciklirali le približno devet odstotkov vse plastike). Poleg ambiciozne plastične zakonodaje, pritiska na proizvajalce in prepovedi izvoza plastičnih odpadkov moramo med drugim izboljšati recikliranje, končati zavajanje z bioplastiko in uvesti depozitne sisteme.

Oglejte si video Pot plastenke od odpadka do nove surovine

Kot potrošniki lahko nakupujemo brez embalaže, uporabljamo lastno embalažo za nakup kruha, delikatesnih izdelkov ter sadja in zelenjave, pijačo pa kupimo v povratni embalaži.

Na spletni strani Manj je več lahko preverite seznam trgovin, kjer lahko vsaj določene izdelke kupite brez embalaže. Bodimo vztrajni pri zavračanju plastičnih izdelkov za enkratno uporabo ter uporabi izdelkov za ponovno uporabo. Marsikateri izdelek za osebno nego lahko kupimo v trdnem stanju, svoj ‘plastični odtis’ pa merimo s številnimi aplikacijami kot so My little plastic footprint, Beat the microbead in My plastic diary.

Društvo Ekologi brez meja bodo v novembru izvedli še naslednja predavanja:

Tekstil: hitra moda in okolje (12. 11. 2020 ob 11.00)

Na predavanju bomo poudarili, da so oblačila praviloma postala zelo poceni, zaradi česar kopičimo obleke, ki jih oblečemo le nekajkrat, vse to pa zelo slabo vpliva na naše okolje. Kaj lahko storimo, da se temu vsaj malo izognemo?

Zavržena hrana: volk sit, koza cela (13. 11. 2020 ob 8.30)

Vsak od nas letno zavrže 68 kg hrane. Pogosto zato, ker na živila pozabimo, jih ne shranjujemo pravilno ali si naročimo prevelike porcije. Da bi zmanjšali količino zavržene hrane, je na voljo cel kup rešitev in orodij, ki jih bomo predstavili na predavanju.

Kako naprej do manj odpadkov? (17. 11. 2020 ob 17.00)

Na tem predavanju boste izvedeli, kakšen izziv nam predstavljajo povsod prisotni odpadki, kako blizu so rešitve in kakšne dobre prakse že imamo v Sloveniji. Srečali se bomo s pojmi, kot sta krožno gospodarstvo in nič odpadkov (zero waste). Kaj lahko kot posamezniki naredimo za okolje, kako prilagoditi naše aktivnosti in kje se skrivajo rešitve za planet in ljudi?

Predavanja, ki so brezplačna, bomo izvedli prek spletnega orodja Zoom. Število mest za vsako predavanje je omejeno, prijave zbiramo do zapolnitve prostih mest na povezavi bit.ly/feniks-prijave.