Na tretjem v seriji predavanj o okolju v sklopu projekta Lesni feniks, ki ga v sodelovanju z Društvom Ekologi brez meja in partnerji projekta organizira Razvojna agencija Sora, smo se 12. novembra 2020 posvetili tekstilu. Helena Nieboer iz društva Ekologi brez meja nas je popeljala v svet hitre mode in njenega vpliva na okolje.
Vsi poznamo reklo, da obleka naredi človeka. V zadnjih 50 letih smo priče razcvetu tekstilne industrije, ki je preko tehnološkega napredka in z odkritjem trga poceni delovne sile rodila “hitro modo” – poplavo cenovno dostopnih oblačil, s katero razveseljuje množice potrošnikov, ki si danes zlahka kupuje več kot potrebuje, po drugi strani pa je tekstilna industrija postala druga največja onesnaževalka okolja.
Bombaž ali sintetična oblačila?
Na
svetu gojijo bombaž na 35 milijonih hektarjev, kar lahko ponazorimo z
velikostjo dvajsetih Slovenij. Njegova pridelava ima velik vpliv na okolje,
zaradi njega je recimo skoraj v celoti izginilo Aralsko jezero, nekoč eno od
štirih največjih jezer na svetu s površino 68.000 km2 (več kot tri
Slovenije), ki se je raztezalo na meji med Uzbekistanom in Kazahstanom.
Bombaž potrebuje za svojo rast ogromno toplote in vode. Za pridelavo 1 kg bombaža (težo ene majčke in kavbojk) je potrebnih recimo kar 20 tisoč litrov vode. Da ne govorimo o zdravju škodljivih pesticidih in umetnih gnojilih, ki vplivajo tudi na kakovost tal in voda v širši okolici, imajo pa tudi dokazano škodljive posledice na zdravje ljudi.
Tekstil iz umetnih vlaken je do določene mere okolju manj škodljiv, saj za izdelavo na primer poliestrskega vlakna porabijo manj vode kot pri bombažu, pri vzdrževanju in negi pa manj energije. A največji problem teh tkanin je mikroplastika. Mikroplastika se izloča v okolje že v fazi izdelave tkanin, še več pa se je izloča v fazi nege oblačil. En poln pralni stroj poliestrskih tkanin v ciklu pranja izloči 700 tisoč mikrovlaken.
Izkoriščanje delovne sile
Ne glede na to ali govorimo o naravnih ali umetnih materialih tkanin, pa ne smemo pozabiti, v kakšnih delovnih pogojih običajno nastajajo naša oblačila. Da so oblačila danes tako poceni, je možno le zaradi poceni delovne sile.
Recikliranje tekstilnih odpadkov?
Letno na svetu nastane 92 milijonov ton tekstilnih odpadkov, ki so svojevrsten problem predvsem zato, ker jih zelo malo recikliramo (ocenjeno le en odstotek). Večina materiala je namreč iz različnih mešanic, zaradi česar jih je zelo težko ločiti in predelati. Največ se še vedno uporablja mehanska reciklaža, vse bolj pa raziskujejo tudi možnosti kemične reciklaže, a je ta proces zaenkrat šele v začetni fazi in zato relativno zahteven in drag.
Kaj lahko storimo sami?
Leta
1930 je imela potrošnica v povprečju 30 kosov oblačil, danes pa kar 120! Če bi
vi šli preštet kose v svoji garderobi – do katere številke bi prišli?
Manj oblačil v naši omari pomeni manjši negativni vpliv na okolje. Kupujmo manj, pa tisto kakovostno. V trgovinah z rabljenimi oblačili ali v izmenjevalnicah oblačil lahko večkrat najdemo prave unikatne zaklade. Oblačila za posebne priložnosti si raje izposodimo, večkrat pa obiščimo tudi krojače in šivilje, ki znajo marsikateri kos popraviti in mu podaljšati življenjsko dobo.
Tudi pravilno pranje je ključ do dolge življenjske dobe oblačila in zagotavlja, da se to ne uniči že pri prvem strojnem pranju. Berete in poznate simbole za pravilno vzdrževanje oblačil? Perimo z okolju prijaznimi detergenti, oblačila sušimo na zraku, ob nakupu novega pralnega stroja pa bodimo pozorni na to, kako energetsko varčen je.
Društvo Ekologi brez meja bo v novembru izvedlo še predavanje:
Kako naprej do manj odpadkov? (17. 11. 2020 ob 17.00)
Na tem predavanju boste izvedeli, kakšen izziv nam predstavljajo povsod prisotni odpadki, kako blizu so rešitve in kakšne dobre prakse že imamo v Sloveniji. Srečali se bomo s pojmi, kot sta krožno gospodarstvo in nič odpadkov (zero waste). Kaj lahko kot posamezniki naredimo za okolje, kako prilagoditi naše aktivnosti in kje se skrivajo rešitve za planet in ljudi?
Predavanja, ki so brezplačna, bomo izvedli prek spletnega orodja Zoom. Število mest za vsako predavanje je omejeno, prijave zbiramo do zapolnitve prostih mest na povezavi bit.ly/feniks-prijave.
