Več kot 220 učencev Osnovne šole Ivana Groharja Škofja Loka je danes prisluhnilo predavanju o zavrženi hrani. Katja Sreš iz Društva Ekologi brez meja je predstavila, kaj sploh je zavržena hrana, kakšen vpliv ima na okolje in kako se ji izogniti.
Letno zavržemo tretjino vse hrane, ki jo proizvedemo. Zaradi zavržene hrane nastane letno 22 milijonov ton toplogrednih plinov, če pa bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja proizvajalka toplogrednih plinov za Kitajsko in ZDA. Ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vso vodo, potrebno za proizvodnjo – če zavržemo denimo hamburger, zlijemo stran toliko vode kot pri 75 prhanjih.
Problem za družbo in naše denarnice
Soočamo se z dvema ekstremoma – lakoto na eni strani sveta in obiljem na drugi. Letno zavržemo toliko hrane, da bi lahko nahranili 2 milijardi ljudi oz. četrtino celotnega prebivalstva. Hrane je torej dovolj, le nepravilno je razporejena in prepuščena našemu pogosto neodgovornemu ravnanju.
Odmetavanje hrane pa predstavlja problem tudi za naše denarnice, saj z metanjem hrane v smeti zavržemo tudi denar, ki smo ga porabili za njen nakup – letno tako v povprečnem štiričlanskem gospodinjstvu po nepotrebnem zapravimo več sto evrov.
(Ne)užitni zavržki
Kadar govorimo o zavrženi hrani, imamo v mislih dva pojma: užitne dele in neužitne dele živil. Prizadevati si moramo predvsem, da zmanjšamo količino zavrženih užitnih delov živil, torej tistih, ki so bili v določenem trenutku primerni za prehrano ljudi, vendar so bili zaradi različnih razlogov (npr. pretečeni datum uporabe/minimalna trajnost, preveliki obroki, neustrezno shranjevanje ipd.) zavrženi.
Kdo je odgovoren za zavrženo hrano?
Čeprav običajno za zavrženo hrano krivimo restavracije ali trgovce, smo za največji delež krivi sami – gospodinjstva zavržejo približno 52 % vse hrane. V gostinstvu in strežbi hrane (šole, bolnišnice) se zavrže približno 30 % hrane, 10 % v trgovinah, 8 % pa v proizvodnji hrane.
Kaj lahko naredi vsak od nas?
Za zmanjšanje količine zavržene hrane je bistvenega pomena, da naše obroke načrtujemo in skladno s tem pripravimo nakupovalne sezname. Pri tem upoštevajmo vsa živila, ki jih že imamo doma in jih še moramo uporabiti. Nikakor ne nakupujmo lačni, saj bomo tako veliko verjetneje kupili več stvari, kot jih bomo porabili. Ste že kdaj kupili sadje in zelenjavo, ki ni popolnoma pravilnih oblik? Veliko kmetij se sooča z zavrženo hrano iz povsem estetskih razlogov – pridelki niso dovolj popolni za prodajo v supermarketih, čeprav so sicer povsem užitni.
Pomembno je, da živila pravilno shranjujemo – napotke za shranjevanje različnega sadja in zelenjave najdete na povezavah. Poznate razliko v datumih »porabiti do« in »uporabno najmanj do«? Če ne znamo točno oceniti, koliko živil potrebujemo za pripravo obroka, si pomagamo s kuhinjsko tehtnico in nasveti na spletu. Če vseeno pride do ostankov, pa jih poskusimo kreativno uporabiti ali deliti z drugimi.
Star kruh lahko uporabimo za pripravo drobtin, kruhovih cmokov ali jušnih kock, iz krompirjevih olupkov (domačega krompirja) nastane krasen čips, ostanke krompirjevega pireja pa lahko porabimo za cmoke ali njoke. Različno sadje in zelenjavo lahko zmešamo v smutijih ali za jušno osnovo, obilico paradižnikov pa bomo super uporabili na brusketah ali pri kuhanju paradižnikove omake. Idej je cel kup, bodimo kreativni!
Hitre nasvete, kako zmanjšati zavržke hrane, smo zbrali tudi v publikaciji Rešimo hrano, rešimo planet. Vabljeni k branju.
Društvo Ekologi brez meja bo v novembru izvedlo še predavanje:
Kako naprej do manj odpadkov? (17. 11. 2020 ob 17.00)
Na tem predavanju boste izvedeli, kakšen izziv nam predstavljajo povsod prisotni odpadki, kako blizu so rešitve in kakšne dobre prakse že imamo v Sloveniji. Srečali se bomo s pojmi, kot sta krožno gospodarstvo in nič odpadkov (zero waste). Kaj lahko kot posamezniki naredimo za okolje, kako prilagoditi naše aktivnosti in kje se skrivajo rešitve za planet in ljudi?
Predavanja, ki so brezplačna, bomo izvedli prek spletnega orodja Zoom. Število mest za vsako predavanje je omejeno, prijave zbiramo do zapolnitve prostih mest na povezavi bit.ly/feniks-prijave.
