V državah Evropske unije letno zavržemo več kot 2 milijardi ton odpadkov. V Sloveniji več kot 4 milijone ton. Vsak od nas zavrže na leto več kot 400 kg odpadkov, od tega je kar petina hrane in veliko stvari, ki so še uporabne.
Količina odpadkov narašča zaradi vse večjega potrošništva. Ljudje zaradi nizkih cen, akcijskih popustov in prodajnih prijemov kot je ‘črni petek’, zavržejo veliko še uporabnih stvari, kot so oblačila, čevlji, posoda, športni rekviziti, pa tudi pohištvo, gospodinjski aparati, knjige, CD-ji, vinilke, kasete…, skratka vse, kar se jim zdi ‘neuporabno’, večkrat pa – resnici na ljubo – predvsem zato, ker se naveličajo ‘starih’ stvari.
V vseh državah Evropske unije si z različnimi ukrepi že vrsto let prizadevamo spodbujati preprečevanje nastajanja odpadkov. Ena prepoznavnih osveščevalnih akcij na tem področju je Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki ga od leta 2009 v drugi polovici novembra organizira Evropska komisija s podporo programa LIFE+; letos je ETZO od 21. do 29. novembra 2020.
V okviru akcije tako vsako leto nastajajo pobude za nove načine promocije zmanjševanja odpadkov, ponovne uporabe izdelkov in recikliranja materialov. Tako je bil v preteklih letih že poudarek na dematerializaciji odpadkov, zmanjševanju zavržene hrane, pa tudi na aktivnostih, katerih cilj je spodbuditi razpravo o učinkoviti rabi virov in krožnem gospodarstvu, s katerimi promoviramo trajnostno naravnane prakse.
Vaš žepni telefon je težak kot odrasel moški
Tematski fokus letošnjega leta so nevidni odpadki; to so odpadki, ki nastajajo v proizvodnem postopku izdelkov. Namen letošnjih aktivnosti je tako opozoriti na ogromne količine odpadkov, ki se skrivajo za proizvodnjo raznovrstnih, tudi najmanjših izdelkov. Ste vedeli, da pri izdelavi vašega pametnega telefona, težkega manj kot 200 gramov, nastane kar 86 kilogramov odpadkov?
Aktivnosti ETZO se bodo tako letos posvečale osveščanju, kako proizvodnja izdelkov vpliva na okolje, in načinom, kako preprečevati nastajanje odpadkov s podaljševanjem življenjske dobe obstoječih izdelkov, ponovno uporabo ter souporabo izdelkov namesto nakupa novih izdelkov.
V okviru ETZO bo letos več kot 25 tisoč komunikacijskih ukrepov v 28 državah, vzpostavljena pa bo tudi mreža javnih in zasebnih akterjev, ki delujejo na področju preprečevanja odpadkov.
Uporabljamo le tisto, kar že obstaja
Vse bolj prepoznani načini za zmanjševanje odpadkov so Centri za ponovno uporabo odpadkov (CPU), kjer odpadne kose z inovativnimi storitvami obnovijo, popravijo in z ‘upcyclingom’ dosežejo njihovo dodano vrednost.
»V CPU se zavedamo, da je najdragocenejše, kar lahko storimo z odvečnimi materialom ali izdelki, da jih po njihovi življenjski dobi znova uporabimo tako, da jih spremenimo v nov izdelek. Tako neposredno prispevamo k varčevanju virov, saj proizvodnja ne uporabi nič novega. V tem procesu ohranjamo omejene naravne vire in zmanjšujemo emisije ogljika,« pravi dr. Marinka Vovk, direktorica slovenske mreže centrov ponovne uporabe. Poudari še, da ko izberemo izdelke blagovne znamke CPU, prispevamo k preprečevanju nastajanja odpadkov ter omogočamo zelena delovna mesta in lokalno proizvodnjo.
Šivajo, barvajo, obnavljajo
CPU je podjetje s sedežem v Ormožu in šestimi poslovnimi enotami po Sloveniji: v Ormožu, Slovenskih Konjicah, Vojniku, Ljubljani, Kočevju in Rogaški Slatini. V podjetju so v preteklosti že ustanovili tudi CPU Jesenice, Velenje, Kranj, Tržič in Trebnje, njihov poslovni model, kot razloži Vovkova, pa je, da preko projekta Mentorske sheme za poslanstvo CPU usposobijo druga, lokalna, socialna podjetja in jim nato oblikovan CPU v sodelovanju s komunalnimi podjetji in občinami predajo v upravljanje.
V CPU od ljudi prevzamejo zavržene materiale in jih nadgrajujejo v nove izdelke z dodano vrednostjo. V te procese, kot poudari gospa Vovk, vključujejo težje zaposljive in osebe s posebnimi potrebami.
»Zavrženo blago zbiramo, po potrebi razstavimo in po obnovi spet sestavimo, kose iz blaga krojimo in šivamo, barvamo, tapeciramo, skratka dobljeno očistimo, popravimo oziroma obnovimo, da je spet privlačno za kupca. Imamo blagovno znamko CPU design in CPU nostalgia, pri čemer je naše poslanstvo, kot stalno poudarjamo, uporabljati samo tisto, kar že obstaja. Vsi materiali, uporabljeni za izdelavo izdelkov so bili prepoznani kot odvečni, celo kot odpadki. Odvečne izdelke in industrijske odvečne materiale prevzamemo, jih preoblikujemo v nove, uporabne izdelke s postopkom “upcycling”. Upcycling je postopek preoblikovanja materialov, namenjenih uničenju, v nove izdelke višje vrednosti. Če ponovno uporabimo odpadke, ne da bi jih uničili, je potrebno veliko manj energije, kot če jih razstavimo oziroma jih z reciklažo predelamo v nekaj novega.«
Obnovljeni predmet marsikdo želi nazaj
Odziv ljudi na CPU je zelo dober, še pove gospa Vovk, kar kaže na vse večjo osveščenost in odgovornost prebivalcev do svojega planeta. Na vseh njihovih lokacijah jih dnevno v povprečju obišče od 150 do 170 ljudi vseh generacij, med kupci je nekaj več mladih. Vse več jih je, ki želijo oddati še uporabne izdelke z namenom, da jih pripravijo za ponovno uporabo.
»Sistem sprejema predmetov je različen; ljudje jih večinoma sami prinesejo v CPU, oddajo jih lahko tudi v lokalnem zbirnem centru, kjer imamo v nekaterih občinah urejen prevzem. V primerih, ko gre za večje kose ali večje število kosov, jih prevzamemo sami,« še pove sogovornica ter kot zanimivost pove, da se zgodi tudi, da ko prinesitelj vidi, kako so obnovili njegov izdelek, ga želi nazaj. S prodajo obnovljenih izdelkov po sprejemljivih, simboličnih cenah plačajo stroške poslovanja in zaposlene. V mreži CPU je zaposlenih 40 ljudi, od mojstrov mizarskih opravil, do šivanja in oblikovanja, vsaka enota pa je specializirana za eno področje.
Izvajajo tudi različne praktične in poučne delavnice, teme pa so zelo različne: od prvih korakov šivanja, do profesionalnega šivanja, oblikovanja oblačil, preoblikovanja izdelkov, kuhanja, peke po lokalni praksi in druge delavnice, ki jih oblikujejo glede na potrebe obnavljanja dobljenega blaga.
Pomoč sodobne tehnologije
Nadomestne dele in manjše izdelke lahko tudi natisnejo s 3D-tiskalniki, še razlaga direktorica CPU. Recimo lego kocke, saj se običajno izgubi le kakšna kocka; tako staršem ni treba kupiti paketa novih kock. »S tem tudi osveščamo o pomenu znanja na področju produkcije izdelkov, saj 3D-tiskalniki postajajo realnost. Tiskamo tudi čokoladne in marcipanove okraske, kjer združujemo tradicijo peke tipičnih izdelkov preteklosti. V Ormožu smo opremili stanovanje v stilu 70. let na Vrazovi, kjer izvajamo te dejavnosti. Sodoben 3D tisk lahko pri mladih vzbudi zanimanje za nova znanja in vrednotenje kulturne dediščine.«
Repair Café – popij kavo, medtem ‘ko se popravi’
Repair Café (v okviru CPU) je koncept, ki je nastal leta 2009 na Nizozemskem in podpira idejo, da pomislimo, preden okvarjen predmet zavržemo, združimo prijetno s koristnim, in se z njim ‘pod pazduho’ – na primer s poškodovanim nakitom ali kosom oblačila, ali pa uničenim stolom -, odpravimo v bližnji Repair Cafe. Tu najdete primernega mojstra, orodje, materiale in drugo, kar rabite za popravilo oziroma za to, da bodo stari kosi dobilo novo podobo.
Medtem, ko popravite poškodovani kos ali pa ga date v popravilo bolj spretnemu mojstru z več rokodelskimi izkušnjami, lahko še v tej ‘kavapopravljalnici’ popijete kavo in se podružite z obiskovalci s podobnimi težavami. Dogajanje v Repair Cafe so namenjeni širši množici ljudi, ki se tu zbere z namenom druženja ob popravilih z različnimi mojstri, s katerimi so v ‘kavarni’ povezani.
Zaenkrat taki ‘kavarnici’, po naprej objavljenem urniku delovanja različnih mojstrov, delujeta le v CPU v Vojniku in Ljubljani.
