Iz križno lepljenega masivnega lesa že gradijo tudi deset- in večnadstropne stavbe, načrtujejo pa tudi že tridesetnadstropne.
Križno lepljenje zaradi lastnosti lesa dobro prenaša raznovrstne silnice, ki se pojavljajo ob močnem vetru ali potresu, z dodatkom svoje prožnosti pa les daje stavbi primerno trdnost. »Če lahko drevo zraste do višine 40-nadstropne stavbe, zakaj ne bi mogli tudi stavb iz lesa graditi tako visoko,« dvomljivce zavrača priznani kanadski arhitekt Michael Green, strasten zagovornik in praktik razvoja visoke gradnje iz lesnega materiala.
Stolpnice za čiščenje zraka
»Les se odlično prilagaja močnim obremenitvam, je trden, a hkrati gibek in upogljiv, raziskave so pokazale, da zgradbe narejene iz lesa lahko prenesejo tudi potres devete stopnje po Mercallijevi lestvici. Les ima tudi dobre elektrostatične lastnosti, zato ne privlači mikroorganizmov in tako nudi ugodno bivalno okolje za ljudi z alergijami. Vzdržuje prijetno klimo, uravnava vlažnost zraka, saj kot toplotnoizolacijski material zraku odvzema vlago in jo ob potrebi spet oddaja. Bojazen pred termiti? Za zaščito pred njimi že obstajajo učinkovite naravne rešitve. Les prečiščuje ogljikov dioksid in oddaja kisik. Ena 10-nadstropna lesena stavba prečisti zrak, kot da bi s ceste odstranili 200 avtomobilov. In ob premišljeni organizaciji pogozdovanja in sečnje bomo imeli lesa vedno več kot dovolj. Samo na ozemlju ZDA vsakih 13 minut doraste količina primernih dreves oziroma lesa za gradnjo ene 20-nadstropne stavbe,« pojasnjuje Green, direktor arhitekturnega podjetja z istim imenom, ki je za svoje delo prejel že več priznanj in v svoji panogi velja za gonilno silo gradnje visokih stavb. Iz lesa seveda.
Tudi pri nas že gradimo hiše iz lesa
Gradnja z lesom v stanovanjskem sektorju v obliki družinskih hiš že prevladuje v ZDA, Kanadi in na Japonskem, vse več pa s tem naravnim materialom gradijo tudi v Avstriji in Nemčiji. V Skandinaviji je kar 80 odstotkov stavb zgrajenih iz lesa.
Začetki lesenih gradenj v Londonu segajo v leto 2009, ko so iz plošč masivnega lesa na betonske temelje postavili devetnadstropno oziroma 30 metrov visoko stanovanjsko stavbo Stadthaus. Plošče, velike največ 2,95 m krat 16,5 m in debeline do 32 cm so izdelali iz smrekovega lesa v Avstriji, v Anglijo pa so jih dostavili z že izrezanimi okni in vrati ter kanali za energetske napeljave. Lesne odpadke so gospodarni Avstrijci uporabili za gorivo v tovarni in okoliških vaseh.
Tudi v Sloveniji je v zadnjih letih tovrstna gradnja, predvsem družinskih hiš, porasla za 30 odstotkov, delež novo zgrajenih družinskih hiš iz lesa pa že presega deset odstotkov.
S tovrstno gradnjo smo pri nas začeli leta 1999 s postavitvijo večetažnega hotela Dobrava v Termah Zreče, v Olimju so z dvema lesenima etažama nadgradili obstoječi hotel, veliko lesa pa je videti tudi v hotelu v Rogaški Slatini.
V Izoli pa je v gradnji stavba iz hibridne konstrukcije lesa, betona in jekla. Zgornja tri nadstropja glavne stavbe bodo v celoti lesena, zato bo kompleks raziskovalnega instituta InnoRenew CoE, ki naj bi bil dokončan konec prihodnjega leta (2021), največja lesena zgradba v Sloveniji.
