Trajnost lesa
Trajnost lesa je lastnost, ki pove kako je les odporen na gnitje in razpadanje oziroma koliko časa obdrži svoje prvotne lastnosti. Trajen les je naravno bolj odporen na gnitje in razpadanje, medtem ko netrajen les hitreje razpada.
Lastnost trajnih lesov je, da dlje vzdržijo v pogojih, ki so ugodni za začetek razpadanja (visoka vlažnost lesa, ugodne temperature). To lastnost izkoriščamo povsod tam, kjer je les stalno v stiku z vlago, bodisi v zemlji, vodi ali zraku. Tako iz takih vrst izdelujemo razne drogove, pilote, konstrukcije, ki so izpostavljene dežju in podobno.
Še najbolje se obdrži, če je popolnoma suh ali pa popolnoma potopljen v vodo. V takih razmerah so pogoji za razvoj insektov in gliv najmanjši. Dokaz za to so ostanki starih lesenih ladij in čolnov, ki jih arheologi odkrivajo na dnu morja in močvirji, ali pa pohištvo iz faraonovih grobnic, zgrajenih pod zemljo v suhih puščah. V takih razmerah les lahko vzdrži tudi tisoče let.
Les v glavnem uničujejo insekti, glive, vremenski vplivi ter mehanska obraba. Noben les ni varen pred škodljivci, so samo bolj in manj odporni.
Trajni lesovi so: hrast, kostanj , akacija, macesen, bor, deloma brest, oreh …Izrazito netrajni lesovi pa so: topol, lipa, jelka, bukev, javor, pa tudi jesen.
V zemlji najbolje zdrži: macesen, hrast
v vodi: brest, macesen, hrast, jelša
na zraku: hrast, zelenika, macesen,bor, domači kostanj, brest, tisa.
Les, ki je na suhem zdrži (idealne razmere):
macesen do 1800 let
brest do 1500 let
jelka, smreka in bor 900-1000 let
bukev hrast in jesen do 800 let
breza topol in vrba do 500 let
Trdnost lesa
Trdnost lesa je lastnost, ki pove koliko obremenitve les prenese, preden se zlomi.
Na trdnost lesa močno vpliva teža oziroma gostota lesa. Težji, torej gostejši lesovi, so bolj trdni od lažjih lesov.
Po trdnih lesovih sežemo, ko gradimo razne konstrukcije, pohištvo in vsepovsod tam, kjer mora les prenašati veliko obremenitev.
Trdni les je les hrasta, jesena, bresta, bukve, akacije, gabra, macesna.
Krčenje in nabrekanje lesa
Pri sušenju lesa voda izhlapeva, zato les postane lažji, zmanjšujejo se tudi njegove dimenzije oziroma prostornina; pravimo, da se les krči. Kadar pa les vodo vpija, se povečuje njegova gostota, prav tako se povečujejo njegove dimenzije in prostornina, les tedaj nabreka.
Obe sta pri lesu nezaželeni lastnosti saj se poleg krčenja pogosto pojavi tudi deformacija to je krivljenje in pokanje lesa. Pri nabrekanju nastopijo notranje napetosti, ki izdelek kvarijo. Obojno delovanje lahko zmanjšamo z raznimi premazi.
Prožnost lesa
Elastičnost je lastnost lesa, da pod vplivom zunanjih sil spremeni svoje dimenzije in se vrne v prvotne dimenzije, ko zunanje sile prenehajo delovati. Prožnost lesa pride do veljave pri železniških pragovih, raznem športnem orodju, …
| Prožen les: | oreh, lipa, jelša, breza |
| Srednje prožen les: | bukev, hrast, smreka |
| Slabo prožen les: | bor, topol |


