Že dve leti v Lesnem feniksu govorimo o lesu. Les je povsod okoli nas, v naravi, na ulici, v hiši, v stanovanju, pa še danes večina – razen seveda lesnih strokovnjakov – res natančno ne vemo, kaj je to les? Dolžni smo vam torej vsaj je nekaj osnovnih informacij o lesu in njegovem nastanku.
Na kratko: lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov. Sestavljen je iz celuloze (okoli 65 %), veziva lignin (25–30 %) in drugih snovi, kot so škrob, beljakovine, tanini, fenoli, smole, alkaloidi, mineralne snovi. Predvsem tanini fenoli in smole igrajo pomembno vlogo pri naravni zaščiti lesa. Povečujejo njegovo odpornost, les pa tudi obarvajo z značilnimi barvami in s tem povečajo njegovo estetsko vrednost.
Elementarno les sestavljajo predvsem naslednji kemijski elementi: ogljik 50 %, vodik 6 %, kisik 44 %.
Kot vsa bitja, je sestavljen iz celic
Les je, kot vse v naravi, živo ‘bitje’, sestavljeno iz celic. Drevo (ali grm in nekatere druge rastline) les izdeluje iz posebne snovi – celuloze. Ta nastane s pomočjo kemijskega procesa oziroma fotosinteze v drevesnih listih, kjer najprej nastanejo posebni sladkorji. Te drevo s pomočjo celične tekočine odvaja in skladišči tik pod drevesno skorjo v plast živih celic (imenovali smo jih ‘kambij’), ki drevo ovijajo vse od korenin do najmanjše vejice visoko na njegovem vrhu. V tej plasti iz sladkorjev nastane celuloza, ki jo drevo vgradi v lesne celice.
Te celice se množijo, umrejo, olesenijo in se sprimejo z ostalimi celicami. Notranjost drevesa je torej sestavljena iz mrtvih – olesenelih – celic, ki mu dajejo oporo. To omogoča rastlini, da zraste visoko in ostane stabilna.
V lesu je tudi prevajalno tkivo – kislem, ki omogočajo prenos vode in hranil do listov in drugih rastočih tkiv v drevesu. Drevo v vsaki vegetacijski dobi (pri nas od maja do septembra) doda novo plast lesa, kar je v odžaganem deblu videti kot koncentrični krogi. Z njihovim štetjem določamo starost drevesa.
Drevesna skorja ali lubje ima nalogo, da varuje drevo pred hitrimi temperaturnimi spremembami ter pred mehanskimi poškodbami. Poleg tega varuje pred zunanjim zrakom ter atmosfersko vlago. Skorja je eden ključnih elementov pri prepoznavanju različnih drevesnih vrst. Lahko je gladka, razpokana ali luskasta. Barvni odtenki drevesnih skorij so zelo različni, pogosto pa se s starostjo drevesa spreminjajo.
Uporaba lesa
Prvi uporabniki lesa so bile razne vrste gliv, ki povzročajo njegovo trohnenje, ter majhne živali (danes jim pravimo lesni škodljivci), ki so ga začele uporabljati kot gostitelja oziroma vir hrane. Potem je prišel človek in ga uporabljal za gorivo in za gradbeni material. Naučil se je izkoriščati njegove številne lastnosti, kot so krčenje in nabrekanje, akustične in toplotne lastnosti, njegovo, trdoto in drugo.
Posekan in posušen les se uporablja za različne namene; skozi zgodovino človeštva je eden najpomembnejših gradbenih materialov, pri gradnji pa ima tudi danes ponovno vedno bolj pomembno vlogo. Les je enostaven za obdelavo, je žilav, elastičen, topel na otip, ima dobre mehanske lastnosti ter je dober toplotni izolator.
Ena najpomembnejših uporab lesa skozi zgodovino je bila tudi za pridobivanje energije, bodisi kot posušena drva, kot zmletega na sekance, pelete in brikete ali predelanega v oglje.
Uporablja se tudi za izdelavo pohištva, v Sloveniji predvsem les smreke, bukve, jesena ter javorja. Za zunanjo uporabo pa se največ uporablja les hrasta, macesna ter smreke.
Zmlet les je uporabljan pri proizvodnji papirja.
Kot material za drobne uporabne gospodinjske in okrasne premete ga zelo umetelno znajo obdelati v Ribnici izdelovalci ‘suhe robe’, nekaterim umetnikom pa je najpomembnejši material pri kiparstvu. Predvsem pa je les prijazen material, ki ga je možno ponovno uporabiti, reciklirati, je biorazgradljiv in zelo pomemben material za uporabo v krožnem gospodarstvu.
