Glede na to, da ljudje preživimo večino svojega časa v zaprtih prostorih, je zdravo bivalno okolje, ki ga nudijo les oziroma lesene hiše in njena oprema, pomembna prednost, ugotavljajo raziskave, ki jih opravljajo na Univerzi na Primorskem in neodvisnem raziskovalnem institutu InnoRenew CoE iz Izole.
V obeh institucijah želijo z interdisciplinarnim povezovanjem znanj lesarstva, biopsihologije in arhitekture spoznati ključne dejavnike oziroma lastnosti lesa, ki prispevajo k pozitivnemu vplivu na stres. Želimo, kot poudarjajo, da bi oblikovalci notranjih prostorov ta spoznanja lahko uporabili za zmanjšanje stresa na delovnih mestih, v šolah in doma in s tem povečali splošno dobro počutje, produktivnost ter sposobnost učenja.
»Dosedanje raziskave so že pokazale neposredno povezavo med prisotnostjo lesa v grajenem bivanjskem okolju in zmanjševanjem stresa, vendar so na tem področju potrebne nadaljnje širše raziskave,« poudarja Michael Burnard, raziskovalec in predavatelj na Primorski univerzi ter namestnik direktorice InnoRenew CoE, kjer se ukvarjajo z raziskovanjem obnovljivih materialov in trajnostne gradnje ter vpeljavo znanstvenih dognanj v industrijsko prakso. Pri tem se posebej posvečajo inovacijskemu in interdisciplinarnemu proučevanju lesa in njegove uporabe.
Les omogoča hitrejše postoperativno okrevanje
V obeh institucijah so proučevali tudi vpliv lesa na kakovost zraka v prostoru in posledični vpliv na zdravje ljudi. Ena od dobrih lastnosti lesa je namreč tudi njegova zmožnost ‘dihanja’, uravnavanja vlage, filtriranja in čiščenja zraka v prostoru. Zaradi naravne razlike v zračnem tlaku in temperaturi med zunanjim in notranjim zrakom le-ta prehaja skozi drobne pore materiala, iz katerega je zgrajena stena. Velika površina lesnih celic deluje kot filter, ki od 3- do 4-krat na uro prečisti zrak v prostoru.
V eni od študij je bilo tudi izmerjeno krajše postoperativno okrevanje in zmanjšanje potrebe po uporabi analgetikov pri pacientih, ki so imeli pogled na naravno okolje, v primerjavi s tistimi, ki jim to ni bilo omogočeno.
S poskusi so ugotavljali tudi vpliv opremljenosti pisarniškega okolja z lesom na umirjanje stresa, v bolj poglobljenih raziskavah pa so ugotavljali celo vpliv barve in vzorcev lesa na človeka.
»Čeprav dosedanje raziskave že razkrivajo intimnost pozitivnega odnosa med ljudmi in naravo, še posebej z lesom, ta odnos šele pričenjamo bolje razumeti. Zato nadaljujemo raziskave na tem področju, ki bodo prepričljivo dokazale pozitivne vplive lesa na počutje človeka,« pravijo raziskovalci obeh povezanih institucij.
Dr. Burnard je magistriral na Oregonski državni univerzi, doktorat pa zaključil na Primorski univerzi v Kopru. V okviru doktorata je začel proučevati vpliv grajenega okolja na zdravje ljudi in svoje doktorsko delo posvetil predvsem vplivu lesa na človekovo počutje. Raziskave, ki jih je pri tem opravil, in spoznanja, do katerih je prišel, nadgrajuje na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE. »Znanstveniki so učinke lesa v grajenem okolju na človekovo zdravje že raziskovali, a pretežno le glede njegovega vpliva na kakovost zraka, glede vpliva na človekovo dobro počutje pa obstaja le peščica raziskav, zasnovanih na holističnem pristopu,« pravi dr. Burnard.
Že samo pogled na les je lahko zdravilen
V eni od raziskav je bilo ugotovljeno, kot razloži dr. Burnard, da ni zanemarljivo, kaj in kakšni materiali nas obdajajo, saj to vpliva na zmožnost obnavljanja naših kognitivnih sposobnosti – kot je denimo koncentracija – in na naše odzivanje na stres. Ta predpostavka se mu je potrdila v raziskavi, v kateri je preverjal, ali les lahko vpliva na naše doživljanje stresa. Ljudje, ki so se udeležili testa, so sedeli za pisarniško mizo, kjer je bila vidna struktura lesa, v drugem primeru pa so sedeli za mizo, ki je bila prebarvana belo, struktura lesa pa ni bila vidna. Pri tem so si ogledali akcijski filme, ki so ‘dvigovali pritisk’.
Pri testiranju so osebam merili srčni utrip in stresni hormon kortizol, ki velja za enega od najzanesljivejših fizioloških pokazateljev stresa, in prišli do zanimivih rezultatov. Raven kortizola pri ljudeh za belo mizo je poskočila opazno više kot pri tistih, ki so imeli v vidnem polju les z vidno strukturo lesa. To pomeni, da s tem, ko v bivalne prostore – tako domače kot službene – vnesemo lesene oziroma naravne elemente, lahko omilimo doživljanje stresa in s tem posredno tudi njegove posledice.
