V sklopu projekta Lesni feniks smo 4. novembra 2020 za dijake Gimnazije Škofja Loka in tudi druge zainteresirane izvedli prvo od štirih spletnih predavanj o možnostih varovanja okolja. To prvo predavanje smo posvetili temi, kakšne so možnosti zmanjšanja količine odpadkov, ki jih proizvedemo v naših gospodinjstvih.
Predavateljica Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja je ponudila razmislek o tem, kako lahko ob zmanjšanju količine odpadkov v našem gospodinjstvu tudi prihranimo. Uvodoma je pojasnila, da je v letu 2019 vsak izmed nas ‘proizvedel’ 514 kg mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer je več kot polovica izdelkov, ki jih najpogosteje kupujemo, zapakirana v plastiko. To, kar kupujemo, je dejala, neposredno vpliva na naše okolje, gospodarstvo in zdravje, saj s tem podpiramo določene načine proizvodnje in posledično ustvarjamo povpraševanje. Z vsakim nakupom na nek način tudi ‘volimo’, saj dajemo svoj glas različnim izdelkom, ki jih nato proizvajajo še v večjih kloličinah.
Zavračajmo embalažo, reciklirajmo, kompostirajmo, …
»Kaj lahko naredimo, da bi količino odpadkov zmanjšali? Osnova našega razmišljanja mora postati koncept 5R: refuse, reduce, reuse, recycle, rot. Zavrnimo, česar ne potrebujemo. Zmanjšajmo uporabo tistega, kar potrebujemo. Stvari ponovno uporabimo. Reciklirajmo. Kompostirajmo. V kuhinji moramo napovedati boj proti zavrženi hrani, saj letno povprečno vržemo v smeti kar za 163 € hrane. Z rednim pregledovanjem našega hladilnika in shrambe ter upoštevanjem rokov uporabnosti »uporabno najmanj do« in »porabiti do« bo manj živil po nepotrebnem končalo v smeteh. Ste že kdaj pripravili čips iz krompirjevih olupkov? Z malo kreativnosti lahko marsikateri del zelenjave, sadja ali drugih živil, ki bi jih sicer zavrgli, porabimo za kakšno drugo jed,« razlaga Katja Sreš.
Alkoholni kis kot univerzalno čistilo
Katere izdelke za enkratno uporabo v kopalnici lahko nadomestite? Resda bodo pralne krpice za odstranjenje make upa na začetku stale nekoliko več, a uporabljali jih boste lahko leta. Velik porabnik našega denarja so čistila za najrazličnejše površine v prostoru, ki imajo povrh vsega še kup strupenih kemikalij. Alkoholni kis in soda bikarbona lahko očistita marsikaj.
Prevetrimo tudi naše omare. S pametnim kupovanjem, izmenjavami in nakupi iz druge roke je lahko naša garderoba videti prav tako krasno, imeli pa bomo veliko manj navlake in predvsem privarčujemo lahko kup denarja.
Razmislimo o tem, katere stvari se da izposoditi, popraviti ali ponovno uporabiti. Se res splača kupiti rezalnik za živo mejo, če ga uporabimo samo dvakrat na leto? Si mogoče lahko takšne in drugačne pripomočke delimo s sosedi ali izposodimo? Knjižnica Reči v Ljubljani deluje po principu običajnih knjižnic, le da si tam lahko izposodimo vse mogoče, le knjig ne. Preverite na spletni strani Manj je več, kjer najdete številne mojstre, ki popravljajo stvari, centre ponovne uporabe in trgovine iz druge roke ter trgovine, kjer lahko vsaj določene izdelke (živila, kozmetiko, čistila) kupite brez embalaže.
Ničelna toleranca do smeti
Ko enkrat osvojimo mišljenje »nič odpadkov«, bomo poskrbeli za manj odpadkov tudi, ko gremo po izletih, v hribe, na dopust ali ob praznikih. Cekar, vrečke za večkratno uporabo, steklenička ali jeklenička za vodo, skodelica za kavo na poti in drugi nepogrešljivi pripomočki nas bodo spremljali tudi izven našega doma.
Nič odpadkov je pot, na kateri vsak korak šteje. Vsaka pozitivna sprememba, ki jo vnesemo v svoj vsakdanjik, pa se odraža v manjši količini odpadkov.
Ostala predavanja
Društvo Ekologi brez meja bodo izvedli še naslednja predavanja:
Plastika
naša vsakdanja (5. 11. ob 17.00)
Tekstil: hitra moda in okolje (12. 11. ob 11.00)
Zavržena hrana: volk sit, koza cela (13. 11. ob 8.30)
Kako naprej do manj odpadkov? (17. 11. ob 17.00)
