Serijo predavanj o okoljskih temah je sklenil Jaka Kranjc iz Društva Ekologi brez meja. Rdeča nit njegovega predavanja so bili odpadki in predvsem, kako preprečiti njihovo nastajanje.
Odpadki poslabšujejo podnebno krizo
Zadnje čase se vedno več govori o podnebni krizi. K njenemu poslabševanju ljudje prispevamo na različne načine: s transportom, oskrbo z energijo, industrijskimi procesi, kmetijstvom in odpadki. Čeprav naj bi k podnebni krizi odpadki prispevali le 3 %, spada v ta odstotek le odstranjevanje odpadkov, pa še to le odlaganje nekaterih odpadkov, ne pa recimo sežiganje. Odpadki pa k podnebni krizi v resnici prispevajo v vsej življenjski dobi, saj za izdelke, ki bodo nekoč odpadki, porabimo ogromno virov, transporta, industrije itn. in tako vplivajo na vse druge procese na grafu.
Pri odpadkih je poleg njihove ogromne količine problem tudi v našem ravnanju z njimi: samo s tretjino namreč ravnamo pravilno, le petino pa recilkiramo ali kompostiramo. Vse ostalo konča v naravi, odprtih odlagališčih, na ad-hoc infrastrukturi, sežigu na prostem. Odpadki so vsepovsod, na Himalaji, v Marianskem jarku – najnižji točki Zemlje, v vesolju. Vse to vpliva na naše okolje, številne rastlinske in živalske vrste, na naše zdravje. Tudi v Sloveniji imamo celo vrsto divjih odlagališč, ki so večinoma posledica odlaganja odpadkov še iz časov, ko nismo imeli urejene infrastrukture in sistema ravnanja.
Ravnanje z odpadki v Sloveniji se izboljšuje
V Sloveniji se pri ravnanju z odpadki izboljšujemo. Ob vstopu v Evropsko unijo smo bili med slabšimi – večino odpadkov smo odložili, nekaj pa reciklirali. V petnajstih letih nam je uspel preboj, saj smo zaprli številna odlagališča, hkrati pa s številnimi mehkimi ukrepi povečali količino recikliranih odpadkov. Pozitivno je k temu prispevali tudi pomanjkanje sežigalniške infrastrukture. Trenutno smo tako na dobri poti, da dosežemo cilje o recikliranju, ki smo si jih zastavili na ravni Evropske unije. V Sloveniji se lahko pohvalimo tudi z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov, ki predstavljajo večino komunalnih odpadkov ter konceptoma »plačaj, koliko odvržeš« in zbiranjem od vrat do vrat.
Manj odpadkov, manj stroškov
S konceptom krožnega gospodarstva se v Evropi ukvarjamo že dobrih deset let. Bistvo koncepta je, da skušamo zapirati snovne zanke, tako da spreminjamo zasnovo izdelkov in podaljšujemo življenjsko dobo obstoječih izdelkov s popravili in ponovno uporabo.
Zero waste stremi k ohranjanju virov za čim daljši čas. Pomeni spremembo kulturo, proces, v katerem skozi konstantno optimizacijo zmanjšujemo količino odpadkov. Slednje ima tudi neposredne finančne koristi, kar je še en razlog, da se podamo na zero waste pot. Ponovna uporaba in recikliranje ustvarjata veliko več delovnih mest kot sežiganje in odlagališča.
Orodja na zero waste poti
V pomoč pri zero waste korakih imamo številna orodja. Zero waste hierarhija nam ponuja prednostna ravnanja pri ravnanju z odpadki – s sprehajanjem po hierarhiji razmišljamo o tem, kako na različne načine dosežemo enak učinek z manjšimi vplivi na okolje. Sortirna analiza nam pokaže odpadke, ki ostajajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Na tak način identificiramo problematične vrste odpadkov, ki potrebujejo dodatne ukrepe, npr. plenice ali kavne kapsule.
Slovenska zero waste mreža združuje občine, prireditve in turistične ponudnike, mreži pa se pridružuje vedno več organizacij in posameznikov. Kako kot posamezniki prispevati k zero waste zgodbi? Preverite spletno stran Zero waste Slovenija in portal Manj je več, kjer najdete številne nasvete, zemljevide, dogodke in orodja.
